Krajevna skupnosti Otok
Svet krajevne skupnosti
Iztok Meglič, predsednik (iztok.meglic@gmail.com, 031 365 039)
Marija Rendulič
Tatjana Mohorič
Neža Mezeg
Damjan Tonejc
Klemen Novak
Jožef Bešter
Krajevni praznik
- 24. junij, god zavetnika zgodovinske cerkve v Spodnjem Otoku Janeza Krstnika
Znamenitosti
Cerkev Sv. Janeza Krstnika na Otoku stoji na griču nad Spodnjem Otokom, obdana z gozdom. Ljudsko izročilo pravi, da je bilo okoli griča nekoč jezero. To govorico potrjuje nekoliko kraj sam, ki se razprostira pod cerkvijo kakor v plitvem kotlu, ime Otok in hiša ob glavni cesti pod klancem, kjer se pravi pri Brodcu.
Cerkev je bila zgrajena verjetno v 14. stoletju ali v začetku 15. stoletja. Ohranjen je gotski prezbiterij. Cerkvena ladja je imela v začetku raven lesen strop, pozneje je bila povečana, prezidana v današnji, baročni slog in obokana. V cerkvi so trije baročni oltarji: glavni sv. Janeza Krstnika in stranska oltarja sv. Martina in sv. Janeza Nepomuka. Vsi trije imajo kamnite zidanje oltarne mize in lesene oltarne nastavke.
Bogoslužje v cerkvi obhajamo v naslednjih dneh:
- na god sv. Jurija, 23 aprila;
- na god sv. Marka, 25 aprila;
- na god sv. Florjana, 4 maja,
- vsak dan od 7. do 16. maja devet dnevnica pred godom sv. Janeza Nepomuka;
- v torek pred praznikom Gospodovega vnebohoda - prošnji dan;
- v sredo po binkoštni nedelji- sv. maša za goriško srenjo,
- na praznik rojstva sv. Janeza Krstnika, 24. Junija,
- v nedeljo po prazniku povišanju sv. Križa (14. septembra) – obletnica posvetitve cerkve in žegnanje –s´menj,
- na martinovo nedeljo (nedelja po 11. novembru ali na ta dan, če je nedelja)
Zakaj pri naši cerkvi na Spodnjem Otoku zvoni ob 11. uri
V tej vasi je bilo nekoč jezero, po katerem se imenuje Otok. Kdaj je jezero odteklo pri Podvinu, ni znano. Po sestavi zemlje lahko opazimo naplavine. Tudi hišni imeni »pri Broščarju« in »v Ameriki« dovolj zgovorno pričata o tem. Na vrhu hribčka stoji cerkev, ki je posvečena sv. Janezu Krstniku, ki je v 15. stoletju služila kot protiturški tabor in zavetišče tukajšnjih prebivalcev.
Zanesljivo so se v našem kraju Turki zadrževali od 29. septembra do 10. oktobra leta 1476. Njihov zadnji večji pohod pa je bil leta 1559. V spomin na tiste hude čase zvon vsak dan zazvoni ob 11. uri.
Zgornji in Spodnji Otok skozi čas
Razvoj vasi Zgornji Otok je še posebno zacvetel po izgradnji Cesarske ceste v 18. stoletju. Hiše na Zgornjem Otoku so takrat popotnikom, prevoznikom in trgovcem ponujale hrano ter pijačo in poskrbele tudi za popravila popotne opreme. Grof Edling je leta 1783 na ukaz deželnega glavarstva vzpostavil poštno zvezo med Kranjem in Beljakom, kjer so bile tri poštne postaje. Ena od teh postaj je bila na Zgornjem Otoku, kjer je bil poštni mojster Janez Globočnik, kmet iz Zgornjega Otoka.
podnji Otok je od glavne ceste odmaknjen proti severu. Domačije se v gruči stiskajo pod pobočjem, na katerem stoji cerkev sv. Janeza Krstnika z lepo ohranjenimi freskami.
Vasi Spodnji in Zgornji Otok sta se razvijali povezano. Ob koncu 13. in na začetku 14. stoletja so Ortenburžani tu naselili kmete iz nemško govorečih dežel. Prvotna naselitev je bila na pobočju, saj je bila ravnina močno močvirnata, ker je ostala za nekdanjim jezerom. Kmetije so stale okrog domnevnega dvora, ki je ohranjen le v zapisih. Šele v 18. stoletju so prebivalci s kanali uspeli ravnino dokončno izsušiti.
Zastava in grb
Razlaga grba KS Otok
Zgornji del grba predstavlja Zgornji Otok. Na eni strani je zeleno polje z belim konjem in kočijo. Zelena barva predstavlja naravo - polje in gozd. Beli konj in kočija pa sta bila simbol veselja, ki je vladalo vasi ob dobrih novicah.
Nasprotno polje – črn konj s poštno kočijo na rumeni podlagi - simbolizira žalostne novice, ki so jih ljudje dobili s pošto.
Spodnji del grba simbolizira Spodnji Otok s cerkvijo - črn zvon na zeleni podlagi je največkrat naznanjal žalostno novico; zvonjenje je bilo v preteklih časih edini način za obveščanje ljudi iz bližnje in daljne okolice o vseh podobnih dogodkih. Po tem, kateri zvon je najprej zazvonil (veliki, srednji ali mali) in v kako dolgo dolgih presledkih je zvonil, so ljudje točno vedeli, kaj se je zgodilo. Rumeni pol z rimsko številko enajst pa naj bi ponazarjal veselje ob sporočilu, da so Turki premagani.
Belo in črno obarvani portali in vrata (na zgornjem in spodnjem delu grba) naj bi simbolno pomenili, da skoznje prihajajo dobre in slabe novice.
Grb krajevne skupnosti Otok krasi zastavo, ki je z belo črto razdeljena na dva dela. Ta črta predstavlja cesto, ki deli zaselka – Spodnji in Zgornji Otok.