Z 18. seje občinskega sveta
Radovljiški občinski svet je na včerajšnji seji sprejel zaključni račun proračuna občine, spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje »Na Plani« v Lescah, odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za Občinski podrobni prostorski načrt za del območja LA 08 – Lancovo, spremembe pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja in regijsko celostno prometno strategijo za širše območje Julijskih Alp. Svetniki so se seznanili z osnutkom lokalnega energetskega koncepta in poročili nadzornega odbora o opravljenih nadzorih zaključnega računa proračuna in razpolaganja s premoženjem občine ter poslovanja OŠ A. T. Linharta Radovljica in Muzejev radovljiške občine za leto 2023 ter obravnavali soglasja k redni delovni uspešnosti ravnateljev osnovnih šol za leto 2024. Imenovali so člane Sveta javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica za novo petletno mandatno obdobje: predstavniki občine v svetu zavoda bodo Maja Kostanjšek, Alja Štendler, Bogomir Vnučec, Aleša Mušič in Romana Šlibar Pačnik, predstavniki zainteresirane javnosti pa Peter Kavčič, Marcela Klofutar in Franci Pogačnik.
Zaključni račun proračuna Občine Radovljica za leto 2024
Zaključni račun izkazuje 79-odstotno realizacijo načrtovanih odhodkov in 93-odstotno realizacijo prihodkov. Lanski prihodki znašajo približno 26 milijonov evrov. Med prihodki je zajeto tudi posojilo za financiranje investicij v višini 1,7 milijona evrov. Odhodki po zaključnem računu znašajo 27 milijonov evrov. Delež odhodkov za tekočo porabo je 63 odstotkov, za investicijsko porabo pa 37 odstotkov proračuna.
Med večjimi naložbami občine v lanskem letu so izgradnja prizidka vrtca v Radovljici za potrebe vrtca in razvojne ambulante, izgradnja komunalne infrastrukture v Kamni Gorici, nadaljevanje obnove kulturnega doma in Klinarjeve hiše v Kropi in izvedba ukrepov za odpravo posledic vodne ujme.
Po programski klasifikaciji je bilo največ odhodkov namenjenih za izobraževanje (29 %), kulturo, šport in nevladne organizacije (16 %), lokalno samoupravo (12 %), promet, prometno infrastrukturo in komunikacije (11 %), prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalno dejavnost (7 %) in socialno varstvo (6 %). Z nižjimi deleži sledijo področja servisiranje javnega dolga, intervencijski programi in obveznosti, gospodarstvo, varovanje okolja in naravne dediščine, obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih, skupne administrativne službe in splošne javne storitve, kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter politični sistem.
Odlok o tretjih spremembah in dopolnitvah Zazidalnega načrta za stanovanjsko naselje »Na Plani« v Lescah
Spremembe in dopolnitve se nanašajo na načrtovano gradnjo treh stanovanjskih objektov na skrajnem severozahodnem robu Plane. Predvideni sta bolj ekonomična zasnova objektov z manjšimi tlorisi in njihova umestitev vzporedno z robom terase, hkrati pa ureditev dostopov in komunalno opremljanje na območju spremembe.
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo za OPPN za del območja LA 08 – Lancovo
Program opremljanja je dokument, ki je podlaga za finančno načrtovanje občinske investicije v opremljanje stavbnih zemljišč, hkrati pa je tudi podlaga za odmero komunalnega prispevka za novo komunalno opremo.
Predmetni program opremljanja obravnava območje Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja LA 08 – Lancovo (OPPN), ki predstavlja vzhodni del naselja Lancovo ob Savi. Delno je območje že pozidano zlasti z individualnimi hišami, delno pa ga sestavljajo travnate površine, na katerih se z OPPN ureja nova individualna stanovanjska pozidava – predvidenih je 17 novih stanovanjskih hiš.
Za potrebe OPPN se nadgrajuje prometna mreža in ureja komunalna oprema (ceste z javno razsvetljavo, vodovod, kanalizacija komunalnih odpadnih vod in kanalizacija padavinskih odpadnih vod) in druga gospodarska javna infrastruktura (elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje), ki na nepozidanem delu območju OPPN še ni izvedena.
Pravilnik o spremembah Pravilnika o dodelitvi pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva, gozdarstva in podeželja v občini Radovljica
Spremembe pravilnika so bile pripravljene zaradi novele evropske uredbe, ki ureja pomoč de minimis v primarni kmetijski proizvodnji in vpliva tudi na določbe občinskega pravilnika. Med spremembami so podaljšanje veljavnosti uredbe do 30. 6. 2033, višja zgornja meja pomoči na upravičenca in spremenjen način določanja triletnega obdobja, v katerem upravičenec te meje ne sme preseči.
Regijska celostna prometna strategijo za širše območje Julijskih Alp
V sodelovanju Posoškega razvojnega centra in štirinajstih občin s širšega območja Julijskih Alp je bila strategija pripravljena kot pilotni primer regijske celostne prometne strategije za problemsko regijo, torej regijo, ki ni opredeljena v administrativnem smislu, saj se deli med dve statistični regiji: Goriško in Gorenjsko. Odločitev za izdelavo strategije izhaja iz potrebe po celoviti obravnavi prometnega načrtovanja na tem območju, ki se v zadnjih letih uveljavlja kot ena vodilnih turističnih destinacij v Sloveniji. V postopek priprave, ki ga je vodil Posoški razvojni center, je bila vključena ožja delovna skupina s predstavniki Triglavskega narodnega parka, BSC Kranj, Turizma Bohinj kot koordinatorja destinacije Julijske Alpe in Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, sodelovali pa so tudi lokalne skupnosti, zavodi za turizem, regionalne razvojne agencije, lokalne energetske agencije, prevozna podjetja, izvajalci javnega potniškega prometa in pristojne državne institucije. Minister za okolje, podnebje in energijo je v januarju izdal soglasje k strategiji, da bo veljavna, pa jo morajo potrditi občinski svet vseh sodelujočih občin.
Regijska celostna prometna strategija vsebuje analizo prometnih izzivov in priložnosti, vizijo razvoja prometa, strateške cilje ter prioritetne stebre. Opredeljeni strateški cilji so izboljšana kakovost življenja v privlačni, zeleni in povezani skupnosti, znižane lokalne emisije onesnaževal in toplogrednih plinov iz prometa, bolj zdravi in bolj aktivni prebivalci, vsem dostopen prometni sistem, ki omogoča socialno vključenost, okrepljeno lokalno in regionalno gospodarstvo, večja varnost vseh udeležencev cestnega prometa, izboljšana dostopnost osnovnih storitev in dejavnosti, prenos določenih pristojnosti pri načrtovanju in upravljanju mobilnosti na regijsko raven in turizem kot pomemben element načrtovanja trajnostne mobilnosti v regiji. Cilji določajo ključna področja ukrepanja in ukrepe v akcijskem načrtu do leta 2028.
Regijska strategija bo upoštevana v občinski celostni prometni strategiji, ki jo pripravlja Občina Radovljica in bo izdelana do konca letošnjega leta. Sprejeta dokumenta bosta omogočila pridobitev državnih in evropskih sredstev na javnih razpisih za sofinanciranje izvedbe načrtovanih ukrepov.
Osnutek Lokalnega energetskega koncepta Občine Radovljica
Lokalni energetski koncept (LEK) v skladu z nacionalnim energetskim programom opredeljuje dolgoročni načrt razvoja energetike v lokalni skupnosti, učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov, zagotavlja zmanjšanje vplivov na okolje in ne nazadnje zmanjšuje javne izdatke. Občina Radovljica je zadnji LEK pripravila v letu 2011, ker ta ni več aktualen, pa je v skladu z zakonodajo pristopila k izdelavi novega.
Namen dokumenta je podati čim boljšo oceno porabe energije v občini, pregledati oskrbo z energijo ter identificirati pomanjkljivosti in potenciale za izboljšanje. V občini Radovljica največji delež energije porabi sektor promet (45,4 %), sledita stanovanjski sektor (32,4 %) in industrija (18,8 %). Preostali delež (3,4 %) predstavlja poraba energije v javnih stavbah in javni razsvetljavi. Glede na energente je največja poraba dizla (33,9 %), sledi raba električne energije (24,9 %) in zemeljskega plina (11,1 %). Delež fosilnih goriv je še vedno zelo visok. Občina ima na voljo velik potencial za izrabo obnovljivih virov energije, zato je treba poskrbeti zlasti za povečanje porabe energije sonca in lesne biomase.
Glavni cilj je izboljšati razmere na področju kakovosti zraka in energetike v občini. Občina bo aktivna zlasti na področjih, kjer ima največji vpliv. Pri novogradnjah in rekonstrukcijah, financiranih iz javnega proračuna, si bo prizadevala za izvedbo visoko energijsko učinkovitih investicij in ukrepov s področja ekologije. LEK vsebuje tudi akcijski načrt ukrepov za obdobje do leta 2032, med katerimi so energetsko knjigovodstvo, energetske sanacije in zmanjševanje rabe energije v občinskih stavbah, posodabljanje javne razsvetljave, širitev mreže kolesarskih poti in urejenih pešpoti ter informiranje in spodbujanje občanov k zmanjšanju rabe energije in izrabi obnovljivih virov energije.
Osnutek LEK bo v marcu in aprilu v javni obravnavi, objavljen bo na občinskih spletnih straneh. Prejete pripombe bodo pregledane in preučene, dopolnjen dokument pa nato poslan v potrditev Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.