Dejavnost Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica

Prireditve v knjižnici
Vsako leto od oktobra do maja knjižnica pripravi pester program, namenjen tako odraslim kot otrokom. Program redno poteka v treh enotah, v ostalih pa priložnostno. Obseg programa je pogojen s prostorskimi zmožnostmi posamezne enote: v knjižnici v Radovljici imamo posebno kot amfiteater oblikovano dvorano in ločeno pravljično sobo, na Bledu »razdremo« čitalnico, prinesemo stole …, v Bohinjski Bistrici pa z lutkovnimi prireditvami gostujemo v dvorani kulturnega doma, pravljice pa potekajo v močno premajhni knjižnici.

Matična enota v Radovljici, Vurnikov trg 1
otroke smo rezervirali četrtkove popoldneve, ko si lahko ogledajo lutkovno, gledališko ali drugačno predstavo, prisluhnejo pravljici, spoznajo pisatelja, se udeležijo delavnice … Začetek je vedno ob 17. uri. Za odrasle pa smo rezervirali torkove večere, ko ob 19.30 uri prisluhnejo predavanju, potopisu, literarnemu večeru … Vsak tretji četrtek v mesecu ob 10.30 uri pa se v knjižnici srečamo in se ob kavi in čaju pogovarjamo o zanimivih novih in malo manj novih knjigah. In imamo se o čem pogovarjati, saj knjižnica kupi vsak mesec okoli 200 novih naslovov knjig.

Razstave v knjižnici
Poleg prireditev pripravljamo še priložnostne razstave, s katerimi opozorimo na posamezne pomembne dneve (mednarodni teden otroka, mednarodni dan knjig za otroke - 2. april, svetovni dan knjige – 23. april in slovenski dnevi knjige, kulturni prazniki, teden vseživljenjskega učenja…), z veseljem pa pripravimo razstave v sodelovanju z vrtcem, s šolo, z društvom…, kajti pokukati v njihov ustvarjalni svet je posebno doživetje in privoščimo ga širšemu krogu. Razstave redno potekajo v knjižnicah v Radovljici, Lescah, na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Srednji vasi, v ostalih knjižnicah pa občasno.
Posebej pa smo ponosni na razstavo o preteklosti domačih krajev in ljudi, ki jo zdaj že nekaj let zapored pripravljata Stane Adam, raziskovalec radovljiške zgodovine, in mag. Jure Sinobad, zgodovinar in bibliotekar. Dali smo jim skupni naslov »Moie roke pismu«. Fotografije z razstav so dosegljive na www.rad.sik.si.Ljubo doma smo naslovili razstave z domoznansko tematiko, ki potekajo septembra in pri katerih sodelujemo vse knjižnice na Gorenjskem (Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja loka in Tržič) in muzeji. V letu 2005 smo knjižnice izdale skupno zgibanko, v kateri vsaka knjižnica predstavlja svojo domoznansko zbirko, in plakat. Za september 2006 pa pripravljamo tudi zgibanke po posameznih knjižnicah – v Knjižnici Antona Tomaža Linharta Radovljica bomo izdali zgibanko za območje posameznih občin (Radovljica, Bled in Bohinj)

Spodbujanje branja
Vsak mesec s pomočjo računalnika v vseh treh enotah poiščemo najbolj brane knjige za mladino in odrasle, najbolj poslušane zgoščenke ter najbolj gledane video filme. Lestvice najbolj branih, poslušanih, gledanih si bralci lahko ogledajo v knjižnici ali pa na domači strani www.rad.sik.si). Mladi bralci pa lahko odgovorijo na nagradno vprašanje, ki se praviloma nanaša na najbolj brano mladinsko knjigo. Ker vprašanja niso (pre)težka, je tudi odgovorov vsak mesec veliko. In še več jih bo, kajti odgovore je možno poslati tudi preko interneta.»Superknjiga«: mladi bralci predlagajo svojo super knjigo, zgoščenko, DVD … in pogledajo, kaj predlagajo drugi. Predloge mladih bralcev posredujemo za izbor Moja najljubša knjiga (izbor najljubše knjige domačega in tujega avtorja po izboru mladih bralcev, kjer sodelujejo vse slovenske splošne knjižnice).

Tudi akcija Knjižnica – vesolje zakladov je namenjena spodbujanju branja – otrok naj bi knjižnico obiskal sedemkrat in si vsakokrat izposodil (vsaj eno) knjigo. Po sedmih obiskih ga čaka nagradica, na koncu pa še zaključna prireditev (običajno je to lutkovna ali igrana predstava). Za to prireditev vstopnic v prosti prodaji ni, treba jo je prislužiti ali bolje »pribrati«. Z akcijo pričnemo 1. oktobra in bo trajala vse do aprila.
Ta veseli knjižni svet je namenjen skupinam otrok (vrtec ali šola) in naj bi bil dodatna spodbuda za organizirane obiske skupin v knjižnici (to niso bibliopedagoške ure) – skupina naj bi knjižnico obiskala vsaj trikrat. Po treh obiskih jo čaka nagradica.
Z nahrbtnikom v knjižnico smo poimenovali obliko sodelovanja z vzgojiteljicami oz. učiteljicami (in s tem tudi vrtci oz. s šolami) – le te nam sporočijo, katero tematiko bodo v prihodnje obravnavale v vrtcu oz. šoli. V knjižnici pripravimo knjižnično gradivo na to temo. Vzgojiteljica oz. učiteljica skupaj z otroki pride po pripravljeno gradivo (pri tem tudi vrnejo že prej izposojeno gradivo) in otroci ga odnesejo v posebnih nahrbtnikih.Slovenski knjižni kviz začnemo 2. aprila na mednarodni dan knjig za otroke. 

Knjižko
V šolskem letu (2001/2002) smo v okviru akcije KNJIŽNICA – VESOLJE ZAKLADOV izbirali tudi ime simbola naše knjižnice. Imena so predlagali otroci in največ predlogov je bilo za Knjižka. Knjižko zdaj »nastopa« na različnem gradivu, ki ga pripravlja knjižnica.

Zloženka Eno pravljico? Neeeee, raje tri!!! (razmišljanja o branju in še o čem)Da bo odgovor na vprašanje, kako naj otroka spodbujamo k branju, lažji, smo v knjižnici pripravili dve zloženki. Ena je namenjena staršem, katerih otroci šele vstopajo v svet branja, druga pa tistim staršem, ki se sprašujejo, kaj storiti, če otrok noče brati. Ena mogočih spodbud je tudi ta, da se otroci vključijo v aktivnosti za spodbujanje branja, ki potekajo v vrtcih, šolah, knjižnicah …

Novitete
Vsak mesec pripravimo (v tiskani obliki) tudi sezname vseh novitet, ki smo jih kupili v preteklem mesecu. 

Najbolj brane, poslušane …
Vsak mesec pripravimo (v tiskani obliki) pregled najbolj branih knjig (leposlovje za skupine C, P, M in odrasle; strokovno literaturo za odrasle), poslušanih zgoščenk ter gledanih filmov.

Bibliopedagoške ure v knjižnici
Veseli smo vseh obiskov vrtcev in šol, kjer otrokom pokažemo knjižnico (opozorimo jih na čitalnico, uporabniške računalnike in neknjižno gradivo), posebej jih opozorimo, kje so knjige, ki so namenjene njim, kako z njimi, kako jih sami poiščemo, na koncu pa jim, vse do četrtega razreda, povemo pravljico (tudi večjim, če to želijo). In prav radi jo poslušajo.Poseben program imamo za višje razrede osnovne šole in srednješolce. Tako smo pripravili naslednje bibliopedagoške ure:
uporaba klasičnih (leksikonov, slovarjev, enciklopedij) in sodobnih virov (domače strani: Zavod za statistiko, knjižnice…) kot vir podatkov (predvidoma za 7.r/9)
·          angleška urica v knjižnici (knjižnico predstavimo v angleščini) (predvidoma za 8.r/9)
·          od računalnika do police (kako poiskati gradivo v COBISS OPAC sistemu in potem to knjigo najti na polici = postavitev, uporaba UDK sistema) (predvidoma za 9.r/9 in srednješolce) 

Bibliopedagoške ure na šolah
Veseli smo, kadar nas povabijo v šole, v razrede. Tako smo pripravili naslednje bibliopedagoške ure v razredu:
·          knjižni junaki (predvidoma za 1. razred, trajanje 45 minut)
·          kako ravnamo s knjigo (predvidoma za 2. razred, trajanje 45 minut)
·          H. C. Andersen (predvidoma za 3. razred oz. po dogovoru glede na učni program, trajanje 45 minut)
·          Turjaška Rozamunda, France Prešeren (predvidoma za 4.razred oz. po dogovoru glede na učni program, trajanje 60 minut)
·          Pravljica (predvidoma za 5. razred oz. po dogovoru glede na učni program, trajanje 45 minut)
·          Knjižni kvizi (predvidoma za 3. in 4. razrede oz. po dogovoru glede na učni program, trajanje 45 minut) za naslednja literarna dela:

• Fran Levstik: Martin Krpano
• Michael Ende: Čarobni napoj
• Astrid Lindgren: Pika Nogavičkao
• Erich Kastner: Pikica in Tončeko
• Vid Pečjak: Drejček in trije marsovčkio
• Primož Suhodolčan: Košarkar naj bo!o
• Scott O'Dell: Otok odrih delfinovo
• Roald Dahl: Veliki dobrodušni velikano
• Roald Dahl: Matildao
• Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom

Predavanja za starše
Pripravili smo tudi posebna predavanja za starše, ki jih izvajamo na šolah oz. v vrtcih. Na teh predavanjih predstavimo, kako pomembno je branje, predlagamo tudi nekaj strategij, če otrok noče brati… 

Sodelovanje z vrtci
Za posamezne vrtce odpremo 1x mesečno manjše knjižnice (Begunje, Brezje, Zgornje Gorje, Lesce) tudi v času, ko je knjižnica sicer zaprta - naš cilj je, da otroci pridejo v knjižnico, si izposojajo knjige in doživijo knjižnico kot prijeten, prijazen prostor, kamor se in se bodo radi vračali. Tudi to je del spodbude branja.Vrtci in šole svoje igrice odigrajo tudi v knjižnici v okviru prireditev za otroke..

Srečanja
Knjižnica naj bi bila prijeten, svetel, prijazen, topel, družaben … prostor, kamor bi obiskovalci radi zahajali, se pomudili malce dlje, kot je nujno potrebno, se pogovarjali, srečevali… Tako se v matični enoti v Radovljicisrečujejo filatelisti, fotografi, operiranke po operaciji raka na dojki (vsak 1. četrtek v mesecu), duhovna skupina (vsako sredo zvečer, vsak drug petek zvečer). V matični enoti v Radovljicipoteka tudi poukglasbene šole Muzike (ponedeljek in sredo popoldne), v letu 2006 (od marca do konca maja) pa spoznavanje in druženje staršev in otrok posameznih skupin iz vrtca Radovljica (vsak ponedeljek, sredo in petek popoldne v pravljični sobi).

Sodelovanje z drugimi inštitucijami (ki niso knjižnice, šole, vrtci in muzeji):
·          Ljudska univerza Radovljica: sodelujemo pri njihovem programu PUM (Projektno učenje mladih);
·          Kresnička – krizni center za mlade v Lescah: sodelujemo pri programu njihovih gojencev;
·          Filatelistično društvo Slovenije: omogočamo jim razstave v prostorih Knjižnice Blaža Kumerdeja Bled.

Linhartovi listi
(kot smo zapisali v prvi številki, ki je izšla 6. 6. 2002 pod naslovom »Linhartovim listom« na pot)Knjižnice v svojih zbirkah hranijo na tisoče knjig in drugega knjižničnega gradiva. Vsak izvod, vsaka knjiga je svojevrsten zaklad, s svojo zgodbo in življenjem. In na prav posebne »zaklade« želijo opozarjati »Linhartovi listi« – na novo izdane knjige (novitete), ki se tako ali drugače dotikajo »naših« krajev, ljudi in dogodkov (rubriko smo poimenovali Nespregledano), in na knjige, ki so še posebej dragocene zaradi svoje starosti, vsebine ali vrste tiska (rubriko smo poimenovali Zakladi in bomo z njo pričeli v naslednji številki).Žal pa v knjižnicah ni vsega. Veliko gradiva je drugje, v arhivih in drugih zbirkah. Vedenje, da to gradivo je, je zelo pomembno, poznavanje njegove vsebine pa še toliko bolj, saj odstranjuje tančice, ki zakrivajo pogled na različne dogodke, zgodovinska dejstva... Takemu odkrivanju je namenjen prvi, domoznanski del »Linhartovih listov, saj je namenjen proučevanju in raziskovanju domačih krajev, ljudi, dogodkov…Živimo pa tudi tu in zdaj, tako »Linhartovi listi« prinašajo tudi informativno gradivo o dogodkih v knjižnici in pregled najbolj branih knjig.V podnaslov smo zapisali, da so »Linhartovi listi« občasnik in čisto zares je tako, saj bodo izhajali občasno. V tiskani obliki, torej kot časopis, bodo dosegljivi v vseh enotah Knjižnice Antona Tomaža Linharta, v elektronski obliki pa na domači strani knjižnice www@rad.sik.si oziroma jih vsak lahko dobi na svoj e-mail naslov. Naročila za elektronsko obliko časopisa sprejemamo na naslovu info@rad.sik.si. Vse oblike časopisa so brezplačne. Doslej je izšlo 16 številk.

Knjige na počitnicah
»Knjige na počitnicah« smo poimenovali našo novo ponudbo branja na malce drugačen način. Skupaj z vodstvom radovljiškega kopališča smo se odločili, da bomo nekaj knjig poslali na počitnice na kopališče.Tam jih bodo lahko prebirali vsi kopalci in si tako z branjem popestrili dan. Za to ne bo potrebna nobena izkaznica, le sprehod do bifeja, kjer bodo knjige zložene na za to pripravljene police.
Knjige bo potrebno vrniti pred odhodom s kopališča. Tiste zanimive, a še neprebrane do konca, bodo tam počakale do naslednjega dne, imamo pa jih tudi v knjižnici.
Tako ne bo težav, če bo kdo želel prebrati knjigo do konca – to bo lahko naredil na kopališču ali si knjigo izposodil v knjižnici.Kje: na radovljiškem kopališču,še bolj natančno: v bifeju kopališča je poseben kotiček s policami, knjigami, obvestili, skratka z vsem, kar sodi zraven. 
»Knjige na počitnicah« smo na kopališču v Radovljici postavili v ponedeljek,8. 8. 2005, nekaj po trinajsti uri. Že popoldne so prvi bralci lahko segli po knjigah.Zakaj:Čudovito je brati zunaj, zleknjen na brisačo, v udobnem stolu, na morju, kjerkoli… In rekli smo si: zakaj pa ne na kopališču. Ideja je bila všeč tudi vodstvu radovljiškega kopališča, gospodu Jožetu Rebcu in gospe Poloni Rob. In tako to ni več ideja, ampak resničnost.
Naša pričakovanja:Naša pričakovanja so velika – upamo, da bo kopalcem naša ideja všeč, da si bodo z branjem popestrili že tako pestre in lepe trenutke na kopališču.
Pričakujemo tudi, da nam bodo povedali, ali je naš izbor knjig pravi: pripravili smo tako kartonke in slikanice za najmlajše, napete zgodbe za otroke in mladino, zlasti za najst obdobje, in seveda zanimivo branje za odrasle. Vseh knjig je skoraj 200, dodali smo še nekaj letnikov revij (Smrklja, Cosmopolitan in Viva) in še nekaj knjig v tujih jezikih za obiskovalce kampa (v nizozemščini, angleščini, nemščini in italijanščini).
Nadaljevanje:Naša pričakovanja so se uresničila: tako branje je bilo obiskovalcem kopališča v Radovljici tako všeč, da je konec poletja svoja vrata zaprl le letni bazen, knjige pa so še kar na počitnicah, le »preselile« so se v pokriti bazen. In v letu 2006 ne bodo počitnikovale le na bazenu v Radovljici, pač pa še kje.

Bibliografski zapisi za domoznansko zbirko Bleda:
(gradivo iz COBIB baze) zapisi o monografijah, člankih, serijskih publikacijah, diplomskih nalogah, zemljevidih in neknjižnem gradivu na temo Bleda ter gradivo za osebno bibliografijo skoraj 100 avtorjev, ki so doma na Bledu, živijo na Bledu ali o Bledu pišejo (več www.rad.sik.si).                                              

Domoznansko pomembno gradivo,
ki ga hrani knjižnica, je označeno v lokalnem katalogu. Število izvodov tega gradiva se približuje številki 4000. Obsega pa knjige:o posameznih krajih;v katerih so leposlovni zapisi o naših krajih ali pa se zgodba tam dogaja;ki so jih napisali avtorji iz naših krajev;ki opisujejo umetnike, znanstvenike, športnike, rodbine… iz naših krajev.

Evropski projekti
CHIMER  »Dediščina skozi oči otrok« (avgust 2004) – zaključen projektVse, kar smo naredili, bomo “na ogled postavili” predvidoma konec novembra na domači strani projekta www.chimer.org in knjižnice www.rad.ski.si. Dodamo naj še, da smo organizacijo predstavitve radovljiške kulturne dediščine izpeljali knjižničarji sami, tehnično opremo in znanje pa so prispevali člani projektne ekipe iz Španije in Nizozemske.
AITMES: Uporaba mobilne informacijsko komunikacijske tehnologije v izobraževanju »Applying IT Mobile Education on Schools« (oktober 2005 – oktober  2007) - projekt v tekuV projektu, ki bo potekal dve leti, sodeluje 10 partnerjev iz različnih držav Evropske unije in držav, kandidatk za vstop v Evropsko unijo (Španija, Italija, Litva; Madžarska, Slovenija, Grčija, Turčija, Bolgarija). Več na domači strani projekta www.aitmes.org

Noč z Andersenom – projekt je v tekuV tem projektu sodelujemo knjižnice iz Češke, Slovaške, Avstrije, Nemčije in Slovenije. Glavni dogodek bo noč z 31. 3. na 1. 4. 2006, ko bomo knjižničarji in otroci vso noč preživeli v knjižnici …
Centra za vseživljenjsko učenje Gorenjske - projekt v tekuNosilec projekta je Ljudska univerza Jesenice, Knjižnica Antona Tomaža Linharta je partnerska organizacija v projektu, ki ga podpirajo Evropski socialni skladi in Ministrstvo za šolstvo in šport.
Kultura 2000 (oktober 2006 – oktober  2008)Nosilec projekta je Radovljiški muzej, Knjižnica Antona Tomaža Linharta je partner pri tem projektu. V projektu naj bi podrobneje predstavili Antona Tomaža Linharta in čas razsvetljenstva. Projekt je še v fazi sprejemanja in še ne vemo, če ga bodo v Bruslju odobrili.

Video Življenje tisočerih zgodb ob 3. obletnici nove knjižnice v Radovljici (april 2021)

Božena Kolman Finžgar